10. 2016 ob 18. uri je Zasavsko društvo seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov povabilo medse svetovno znano klimatologinjo in Nobelovo nagrajenko prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Čudovito in poučno srečanje z znanstvenico je bilo v Mladinskem centru Trbovlje.
Seznanila nas je o nevarnostih klimatskih sprememb. Zbrani smo si na koncu pogovora z njo priznali, da smo do sedaj imeli mnogo zmotnih mnenj glede vzrokov in posledic podnebnih sprememb. Vse prisotne nas je znala na slikovit način motivirati, da smo z velikim zanimanjem prisluhnili, katere klimatske spremembe predstavljajo največjo nevarnost za dokončno uničenje našega planeta – ZEMLJE. S tem bi se moral seznaniti vsak napredno misleči zemljan.
Med drugim je klimatologinja poudarila: »Leto 2015 je bilo najtoplejše leto v Sloveniji in na svetu. V zadnjih 100 letih je na kopnem vse več sušnih obdobjih. Ob tem pa nas je prizadelo več kot 1.000 hudih naravnih nesreč – neurja, poplave, plazovi, suša, itd.
V primeru zvišanja temperature za 4°C bo v Sloveniji 40 odstotkov zemlje zajela velika suša. To bo pomenilo katastrofo za samooskrbo, kar predstavlja rdeči alarm.
Posledično se bo naš slovenski gozdni biser – raznolikost gozdov in 65 odstotna pokritost z gozdom – opustošil zaradi vročine. Zaradi vročine bo tudi lubadar pospešeno uničeval smrekove gozdove – do leta 2070 tega raznolikega lesnega bogastva v Sloveniji ne bo več.«
Njeno opozorilo je, da se je potrebno celovito lotiti reševanja naslednjih problemov:
- zmanjšati porabo energije in energetsko intenzivnega gospodarstva;
- zmanjšati CO2 intenzivnost;
- omejiti rast svetovnega prebivalstva;
- skromnejše živeti – znižati BDP na prebivalca.
Cilj mora biti, da bi vsi ljudje na svetu dobro živeli, živeli človeka vredno življenje, pri čemer pa ne smemo preseči varne okoljevarstvene meje.
Potrebujemo celovite rešitve in sistemsko naravnano okoljsko politiko, kajti imamo samo en planet in vsi bi morali imeti vizijo, kam gremo in pogumno iti v spremembe.
V Sloveniji imamo veliko lepega, ne gre nam slabo, velika škoda pa je, ker tudi mi nimamo prave vizije.
Zapisala: Ana Režun
Fotografije: Ciril Bec