Na novembrskem sestanku upravnega odbora našega društva »je padel« predlog, da si skupaj ogledamo praznično okrašeno najlepše mesto na svetu (vsaj po mnenju župana našega glavnega mesta). Zbralo se nas je ravno za eno nogometno moštvo in tako smo se 15. 12. odpravili še malo naprej od Zagorja (po mnenju tamkajšnega župana tudi najlepšega mesta) in se z vlakom pripeljali v ne ravno belo, ampak bolj sivo Ljubljano. Ogled smo začeli pri prvi znamenitosti – WCju na železniški postaji, nato pa se po Miklošičevi podali proti Tromostovju, kjer smo se prvič odpočili in se malce ogreli s kuhančkom (to vajo smo potem seveda še ponavljali, čeprav pravega mraza ni bilo…). Mimo tržnice smo se podali do vzpenjače, ki nas je potegnila na grad. Po opravljenih razgledih smo se peš vračali po ulici, ki nam je obudila spomin na film Vesna in se prek Gornjega trga prebili pred Magistrat. Takrat so luči že zasijale v vsem svojem sijaju, ki je kulminiral na sprehodu ob Ljubljanici. Zapeli smo si »Čez Šuštarski most…«, si ogledali bližnje stojnice in se preko Kongresnega trga podali proti novo urejenemu centru. Lepo.

Spet na vlak in potem nas je naš najstarejši član Cveto seznanil, kako so njega v »tistih časih« naučili, kako si sledijo postaje med Ljubljano in Zagorjem: Marija v Zalogu laže, da v Jevnici kresnice letijo v Savo (opomba: postaja Polje se je včasih imenovala Devica Marija v Polju).

Šest ur druženja je hitro minilo. Bilo nam je všeč, zato prihodnje leto ponovimo. Greste zraven?

Zapisal: Dušan Grešak