V četrtek, 19. aprila, smo se v organizaciji našega društva in MCH (v njenih prostorih) v Hrastniku srečali z bivšim predsednikom države dr. Danilom Türkom. Pogovor je vodil direktor MCH, Jani Medvešek, ki je v času njegovega predsedovanja z njim, kot svetovalec generalnega sekretarja za medije v Uradu predsednika republike, prepotoval Slovenijo in Svet.

Medvešek je najprej predstavil nekaj pomembnih dejavnosti imenitnega gosta, potem pa vprašal, kaj počne zdaj. Dr. Türk je povedal, da ima veliko različnih interesov, največ veselja pa mu predstavljata vnuka. Z ženo jima posvečata veliko časa in tako opazujeta njun razvoj. Seveda pa na ta način tudi pomagata hčeri, ki ima službene obveznosti. Veliko se udejstvuje tudi mednarodno, saj je bil na primer samo v marcu v Braziliji, na Kitajskem, v New Yorku, Kambodži. Sodeluje na Inštitutu za globalno politiko na Univerzi Columbia v New Yorku, v Madridskem klubu, ki združuje bivše predsednike držav in vlad, je član svetovalnega odbora  pri organizaciji Iniciativa za globalno pravičnost, član svetovalnega pri organizaciji Neodvisni diplomat …

V stik sta z Medveškom ponovno prišla nedavno pri pripravi videa humanitarne fundacije Pustimo jim sanje, ki pomaga kriznim centrom za otroke in mladostnike v Sloveniji in nadaljuje s projektom Rehabilitacija otrok, žrtev vojne v Gazi. Poudaril je, da je projekt namenjen pomoči otrokom, hkrati pa seveda tudi krepi ugled države v svetu. Ob tem je glede našega odnosa do (ne)potrditve Palestine menil, da si s politično neodločnostjo nismo ravno povečali ugleda. »Zanimiva bi bila simbolična gesta,« je dejal, »ki bi imela ugodne diplomatske posledice.«

Nasploh je ocenil, da slovensko zunanjo politiko preveč usmerjajo razmere v notranji politiki. V zvezi s slovensko zunanjo politiko si želimo predvsem miru, kar kaže tudi naša zgodovina. Da želimo biti povezani z Evropo. Kot predsednik države je želel delovati širše in tako prvi uradno obiskal Kitajsko, se povezoval z Italijo, izboljšal odnose z Rusijo in Latinsko Ameriko, … Leta 2008, 2009, se je to nasilno končalo, ker so se začeli prvenstveno ukvarjati s Hrvaško. »Preveč se ukvarjamo s Hrvaško. Jemlje nam preveč energije. Z arbitražo naj se ukvarjajo pravniki.«

Nista obšla njegove kandidature za Generalnega sekretarja Združenih narodov, kjer je bil v začetku po glasovanjih na drugem mestu. Pojasnil je tudi novost pri letošnjem izboru in razkril nekaj zakulisnega dogajanja. Kljub nekaterim napovedim se ni uresničilo, da bi bil tokratni generalni sekretar iz skupine vzhodnoevropskih držav. Na koncu je zmagal nekdanji portugalski premier António Guterres, ki ga Türk zelo ceni in dobro pozna – po izvolitvi ga je tudi že obiskal. Kot je ugotavljal Medvešek, smo bili ob kandidaturi priča nizkotnemu metanju polen pod noge iz lastne države – kar je postala že nekakšna slovenska folklora. Türk je potrdil, da to ni nič novega, saj je zavist med Slovenci na visokem mestu »vrednot«.

In kaj meni kot odličen poznavalec mednarodnih razmer? So napovedi tretje svetovne vojne ob napadih na Sirijo pretirane? Neposredne nevarnosti sicer ne vidi, vendar svari, da je mednarodna situacija nevarna in stvari lahko hitro uidejo iz rok, kot se je to v zgodovini že večkrat zgodilo.

Odgovoril je tudi na vprašanje, kako ocenjuje položaj mladih. »Problemov niso sprejeli v svoje roke. Ne iščejo rešitev. To se mi zdi glavni problem. Sicer je svet odprt in lahko gredo v tujino. Žal pa država nima urejenega modela, da bi se lahko vrnili. Raziskovalni znanstveniki pa na primer v domovini nimajo pogojev za delo.« Poudaril je tudi, da je lažje tistim, ki imajo ideje. In da je danes bolj kot včasih pomembno družinsko zaledje, ki ščiti pred tveganjem. Pohvalil je uspešne zasavske podjetnike, ki se združujejo v okviru pospeševalnika Katapult.

Bližata se dva pomembna praznika – 1. maj, praznik dela in dan upora proti okupatorju. Kako jih doživlja? Žal mu je, da delo ni več tako cenjeno kot včasih. Bolj cenijo lastnino. To je obdobje negotovosti. »Dan upora proti okupatorju pa nas spominja na najbolj veličastno dejanje v naši zgodovini. Slovenskemu narodu je grozilo uničenje, hoteli so nas izbrisati, a se je narod uprl. To povem povsod in vsakomur,« je dejal.

Na koncu so zastavili obiskovalci še nekaj vprašanj. Med drugim tudi to, zakaj se kot ugleden in spoštovan človek v naših medijih skoraj ne oglaša. Lahko bi pisal kolumno ali kaj podobnega. »Včasih me res prime, da bi odgovoril na kak zapis v Delu ali kje drugje, a se zadržim. Nimam energije, da bi potem prenašal nizke udarce, laži in podobno. Lahko pa se bo to kdaj spremenilo,« je dejal. »Za zdaj se oglasim le v primerih, če me kdo kaj vpraša.«

Večer se je nadaljeval v prijetnem druženju, kjer se je dr. Danilo Turk še lep čas zadržal v pogovoru s številnimi obiskovalci.

Tekst: Fanči Moljk   Fotografije: Ciril Bec