V počastitev državnega praznika dneva Rudolfa Maistra smo bili gostje društva generala Maistra za Zasavje, ki je pripravilo zanimivo predavanje prof. dr. Janka Prunka z naslovom O pomenu 100. obletnice bojev Maistrovih borcev za današnji čas. Z uvodnim govorom nas je pozdravil predsednik društva generala Maistra za Zasavje gospod Emil Štern.
Najbolj prepoznaven slovenski zgodovinar se je v Galeriji Medija v Zagorju predstavil kot zelo dober poznavalec dogodkov, ki so se zgodili na našem ozemlju pred stotimi leti. V uvodnem delu nam je opisal prvo svetovno vojno in tista dogajanja , ki so vplivala na Slovence. Prva svetovna vojna je bila posledica vse bolj agresivnih nacionalizmov velikih držav, ki so tekmovale v svojih imperialističnih ambicijah, majhni narodi pa so bili na silo vpleteni v vojno. Povedal je, da zadnje študije najbolj kompetentnih svetovnih zgodovinarjev pravijo, da je bila vojna nepotrebna in da bi jo bilo mogoče v prvih tednih krize preprečiti. Ko pa se je 28. julija 1914 zavrtelo vojno kolo, ga ni bilo več mogoče ustaviti in je mlelo vojake na frontah in rušilo obstoj milijonov ljudi različnih narodnosti. Slovenci smo bili v vojno prisiljeni že na začetku in poslani na balkanska bojišča in rusko fronto. Toda slovenska hrabrost in požrtvovalnost nista v očeh nemških strank doživeli nikakršnega priznanja. Opisal nam je razpad habsburške monarhije in težnje Slovencev po lastni državi, izraženi v Majniški deklaraciji kot temeljnega političnega programa Slovencev. Tudi ob koncu vojne mednarodne imperialistične razmere niso bile naklonjene nastali novi državi in Slovencem v njej in so si kot zmagovalke v vojni želele razdeliti slovensko ozemlje. Edino slovensko vojaško politično dejanje je bila v tem času akcija generala Rudolfa Maistra 1. novembra, ko je pred mariborskim nemškim vojaškim poveljstvom razglasil Maribor in okolico za jugoslovansko posest in prevzel na tem ozemlju vojaško oblast. Ta odločitev je bilo dejanje enega človeka, osebnosti, ki so se mu zaradi njegovega karakterja in odločnosti pridružili številni prostovoljci in zavedni Slovenci. Zaznal je zgodovinski trenutek, ko je moral dvigniti sabljo za to, da je ohranil četrtino slovenskega ozemlja.
V zaključnem delu razgovor smo se spomnili 100. obletnice smrti velikana slovenske književnosti Ivana Cankarja , ki je v svojih knjigah posredoval svoja najbolj prečiščena življenjska spoznanja. Tudi v neusmiljenem času prve svetovne vojne je začutil, da so si v globini vsi ljudje bratje, vsi en sam človek. Celotni dogodek je z izbranim in odlično izvedenim kulturnim programom popestril naš Riko.
Večer se je zaključil s prijetnim druženjem.
Zapisal: Marjan Dolanc Fotografije: Ciril Bec
Žal pa nas je naslednje dopoldne nadvse presunila tragična novica, da smo se na tem srečanju zadnjič družili z našo članico Ireno Drenik. Kar nismo mogli verjeti, da je še zvečer bila med nami, dobre volje, kot vedno, naslednji dan pa smo jo zaman čakali, da pride na sestanek upravnega odbora. Irena, pogrešali te bomo, pogrešali tvojo prizadevnost, s katero si bogatila in plemenitila delo našega društva, tvojo dobro voljo, pozitivnost in nalezljiv optimizem. Pogrešali bomo Človeka, kot si bila ti. Hvala ti za vse, kar si nam dala.
