Tudi v letošnjem letu je bila prva društvena aktivnost posvečena zdravstvenemu predavanju. Skupaj z Mladinskim centrom Trbovlje smo organizirali predavanje o možganski kapi. Povabili smo priznano

nevrologinjo Sento Frol, dr. med., ki se vsakodnevno ukvarja z bolniki, ki so utrpeli možgansko kap. V predavanju nam je spregovorila o tem, kako prepoznati človeka, ki utrpi možgansko kap ter kako zmanjšati možnost možganske kapi pri posameznikih.

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more oskrbovati s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali celo trajno.

Najpomembnejše je vedeti, da je možganska kap NUJNO STANJE, zato mora bolnik takoj ali vsaj čimprej dobiti zdravstveno oskrbo. Vsakršno čakanje lahko naredi bolniku le še hujšo, tudi trajnejšo škodo ali povzroči celo smrt. Pomembna je vsaka minuta zato nikar ne smemo odlašati s prevozom bolnika z reševalnim vozilom v najbližjo bolnišnico z ustreznimi aparati. Najpogostejši prvi znaki simptoma možganske kapi so : enostranska motnja vida, dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja, pri hujših oblikah pa celo izguba zavesti.

S preprostim testom lahko tudi laik pomisli, da se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap. Sledimo naslednjim korakom ( GROM) :

GOVOR – Bolniku rečemo preprost stavek, npr. ” Danes je lep dan” in ga prosimo, naj ga ponovi. Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko si ga bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapolnil, še težje pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.

ROKE – Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višino ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.

OBRAZ – Bolnika prosimo, naj se nam široko nasmeji. Pri zdravemu človeku so ustnice simetrične, bolnik pa ima eno stran povešeno.

MUDI SE – Če opazite znake pri svojcu ali komu drugemu, ne oklevajte, ampak TAKOJ pokličita 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem času poslal reševalno vozilo. Če je le mogoče, javite v zdravstveno ustanovo, v katero so odpeljali bolnika, katera zdravila je užival.

Možgansko kap pa lahko preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga:

– prenehajmo kaditi

– vsaj pol ure na dan se ukvarjajmo s telesno vadbo

–  jejmo veliko sadja in zelenjave

–  vzdržujmo pravilno telesno težo

– v hrani omejimo sol, maščobe in sladkor

– izogibajmo se čezmernemu uživanju alkohola

– redno si merimo krvni tlak

– kontrolirajmo krvne maščobe in krvni sladkor

– če občutimo neredni srčni utrip, pojdimo po nasvet k zdravniku

Pred predavanjem o možganski kapi smo s pomočjo naše članice Zdenke Deželak obnovili znanje o temeljnih postopkih oživljanja ter uporabo defibrilatorja.

Članice in člani našega društva se zavedamo, da verjetnost, da se znajdemo v situaciji, ko je iz različnih razlogov ogroženo človeško življenje, ni tako majhna, kot se morda zdi. Zato se izobražujemo, da smo seznanjeni s postopki oživljanja in nudenja prve pomoči . Tako lahko tudi mi pomagamo rešiti življenje.

Zapisal: Marjan Dolanc     Fotografije: Ciril Bec