Po več kot pol leta smo se člani našega društva spet odpravili na skupen izlet. Naš cilj je bilo ponovno mesto z rudarsko tradicijo in sicer Idrija. Ekskurzijo smo pričeli na gradu, malo drugačnem od večine gradov na Slovenskem. Že njegovo ime, Gewerkenegg, pove, da gre za »rudniški grad«. Zgradili so ga v 16. stoletju lastniki rudnika za obrambo pred Benečani in Turki, skladiščenje zalog živega srebra in živil, v njem pa je prebivalo tudi rudniško vodstvo. Danes je grad spomenik rudarstva, kulturne in tehnične dediščine, vpisan v Unescov Seznam svetovne dediščine.

Pod sila prijetnim vodenjem gospodiča Domna Erjavca smo vso to bogato zgodovino Idrije, rudarstva in na koncu tudi klekljanja, spoznali tudi mi.

Pot nas je nato skozi center Idrije vodila do vhoda v Antonijev rov, ki je bil izkopan leta 1500 in je najstarejši ohranjen vhod v rudnik v Evropi. Najprej smo si v njihovi dvorani ogledali filmček o zgodovini delovanja rudnika, ki je prispeval kar dobro osmino vsega pridelanega živega srebra na svetu, nato pa smo se v jamskih oblačilih v dveh skupinah podali na 1200 metrov dolgo pot po podzemeljskih rovih. Pri tem smo se po 117 stopnicah podali kar precej globoko pod površje in se ustavljali ob posameznih »deloviščih«, kjer nam je odlični vodnik naše skupine gospod Jože Pavšič na zelo zanimiv način predstavljal delo rudarjev. To mu ni bilo težko, saj je sam delal v idrijskih globinah 15 let. Za nas res super izkušnja.

Po več kot štirih urah spoznavanje idrijske zgodovine pa je nastopil še čas za spoznavanje idrijske kulinarike. V gostilni Kos so nam (med drugim) seveda postregli tudi z znamenitimi idrijskimi žlikrofi. Okusno.

Upamo, da bo ponovna prilika za prijetno druženje že naslednji mesec. Obeti so dobri.

Besedilo: Dušan Grešak

Fotografije: Ciril Bec