Tokrat smo na našem junijskem izletu (23. 6.) ostali kar v Zasavju. Šli smo namreč v Radeče in čeprav se danes Radečani bolj locirajo k Posavju, je zgodovina drugačna: spadali so v okraj Trbovlje, občino Hrastnik (pozneje, ko so hoteli biti boljši od Zasavcev, so »šli« v Laško, zdaj, ko imamo v Sloveniji kar 211 občin, pa imajo seveda tudi oni svojo, no ja, pa še ministra premorejo po novem), da pa zasavske zgodovine ne morejo utajiti, pa pove njihova poštna številka: 1433. Torej: 29 ljubiteljev Save se nas je vkrcalo na splav, strah pred plovbo po nemirni (haha) reki smo splaknili z dobrim borovničevcem dobrodošlice in domačim kruhom s soljo,  nato pa smo »odveslali« navzgor proti Zidanemu Mostu.

Od vodje posadke smo izvedeli veliko zanimivih podatkov o Radečah, zgodovini splavarjenja v Sloveniji, seveda s poudarkom o tistem, ki bolj sodi v savsko porečje, občudovali smo vse tri mostove v Zidanem Mostu iz povsem druge perspektive, kot jo vidimo iz avta ali vlaka, izvedeli, kdaj in kako so jih gradili, pa obrnili in… dobili zelo dober golaž.

Malo okusne modre frankinje in zvoki harmonike so naše razpoloženje dvignili še za eno stopnjo, za višek pa je poskrbel še splavarski krst. Za »krščenca« smo izbrali našega novega člana Borisa, ki se je tako dobro izkazal, da mu sploh ni bilo treba plavati okrog splava. Lase ima pa tudi dovolj kratke, da so se mu hitro posušili.

Tako je naša poltretja ura na splavu hitro minila, do (s strani tajnika Marjana) obljubljenega izleta na Gradiščansko pa bo minilo nekaj dlje. Ampak že komaj čakamo (in srčno upamo, da ne pride spet kaj vmes).

Do takrat pa – ostanimo zdravi.

Besedilo: Dušan Grešak

Fotografije: Ciril Bec