Cilj našega prvega letošnjega izleta je bil največji slovenski muzejski kompleks – Park vojaške zgodovine v Pivki. Šestindvajset se nas je zbralo na udobnem avtobusu in malo pred dvanajsto uro smo se ustavili pred bivšo vojašnico v Pivki (tisti, ki smo služili JLA v Sloveniji, smo se najbolj bali, da dobimo »prekomando« v to kasarno…).
Tam nas je že pričakoval naš vodič (tudi kustos muzeja in njegov strokovni vodja) Boštjan Kurent. Že v preddverju nam je povedal veliko zanimivosti o zgodovini same vojašnice, ki so jo izgradili Italijani med obema svetovnima vojnama. To niso bili suhoparni zgodovinski podatki, to je bila zgodovina – učiteljica življenja. Nato smo se premaknili na prvo ploščad, si ogledali eksponate, ki so preveliki za notranjost stavb (nemška lokomotiva iz druge svetovne vojne – ki pa je še dolgo vozila po naših železniških tirih, letalo Orel, helikopter MI 8, policijski čoln P 111…),
pa v hladno notranjost prve dvorane, kjer so »zvezde« oklepniki in tanki iz druge svetovne vojne in povojnih let in vse do dvorane, kjer je zbrano veliko vojaških eksponatov iz osamosvojitvenega obdobja (tanki, oklepna vozila, dva helikopterja, en Mig 21…), v tem prostoru pa je tudi znamenita podmornica.
Še sprehod po dvorani, kjer lahko mladi veliko izvedo o dogajanju v Sloveniji v letih pred 1991, pa vse do tistega 25. junija in nam vsem še zelo dobro znanih tedanjih dogodkov in ogled je bil pri koncu (za ogled Enigme žal ni bilo časa). Zveni suhoparno, dolgočasno? Tale zapis seveda je tak, verjemite pa, da v samem muzeju ni bilo niti malo tako (sicer pa to sploh ni muzej, to je muzejski turistični center). Že zaradi samih stvari, ki smo jih videli, predvsem pa zaradi res odličnega Boštjanovega dinamičnega vodenja. Hvala, Boštjan.
Za konec pa še tole: pravijo, da bi moral vsak Slovenec iti na Triglav in v Pivko. Če nekateri za Triglav nimate več kondicije, za ogled Parka zgodovine v Pivki ga zanesljivo imate. Vredno ogleda.
Lačni nato prišli k Sušlju, siti odšli od tam.
Besedilo: Dušan Grešak
Fotografije: Ciril Bec