Začetek letošnjega delovanja Zasavskega društva seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov se vrti okoli čebelic. Po večeru z našim (med vsem drugim tudi) čebelarjem Jožetom Smrkoljem (baje nam je vsem, ki nismo mogli biti zraven, lahko pošteno žal, da smo manjkali…), smo se na prelep pomladni dan množično odpravili v Lukovico, še natančneje na Brdo pri Lukovici, kjer smo obiskali središče slovenskega (če smo malo predrzni, lahko rečemo celo evropskega) čebelarjenja. Prelepa stavba, v kateri domuje Čebelarski center Slovenije, je res čakala kar 35 let od prve odločitve za njeno izgradnjo, pa do slovesnega odprtja 26. 5. 2002, a je to čakanje in nadgrajevanje prvotnih zamisli rodilo bogate sadove.
Te nam je najprej predstavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki nam je povedal, kako izjemni in pomembni smo Slovenci pri zavedanju o velikanskem pomenu čebel, teh skromnih, drobnih živali, pri ohranjevanju biotske raznovrstnosti in naše narave v celoti.
Vse to so nam nato vrhunsko predstavili strokovni sodelavci Centra Tina Žerovnik, dr. Urška Ratajc, Boris Potočnik in Simon Golob. Prva nas je popeljala v svet različnih okusov medu (ja, seveda ne samo teoretično), druga v laboratorijsko kontrolo čebeljih izdelkov, tretji nas je sprehodil skozi Čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika, četrti pa skozi čebelnjake.
Tina nam je nato še predstavila ogromen 3D model kranjske sivke, avtohtone slovenske čebele, nato pa je že napočil čas, da kaj od čebeljih proizvodov tudi okusimo.
Medeni liker, medeni šampanjec, nekaj medu pa je bilo tudi v sila okusni hrani, ki nam jo je pripravila Sabina s svojo ekipo iz Gostišča pri čebelici. Vrhunska hrana, tako kot je bilo vrhunsko celotno vodenje po Centru.
Hvala vsem, ki ste se resnično potrudili, da smo tudi mi začutili tisto ljubezen do čebel in čebelarjenja, ki jo čuti ogromno ljudi, ki se s tem poklicno ali ljubiteljsko ukvarja. Super ste bili in lahko le vsakemu, ki to bere, priporočimo: ustavite se na Brdu pri Lukovici, sprehodite se po učni poti, zavijte v trgovinico in gostišče in – uživajte, tako kot smo uživali mi.
Za konec našega druženja pa smo se podali še do bližnjega Gradiškega jezera. Krasen kraj za sprehod ali kolesarski krog dolžine 4,2 km. Za kakšen dan v bližnji prihodnosti…
Besedilo: Dušan Grešak
Fotografije: Ciril Bec