V letnem programu našega društva smo zapisali, da bomo ob stoti obletnici smrti največjega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja tudi mi počastili spomin nanj v njegovi rojstni Vrhniki. Tako smo se 16. maja z avtobusom odpeljali na Vrhniko in v Bistro. Po jutranji kavici v Mantovi smo se odpravili v hišo Na klancu 1, kjer se je leta 1876 rodil Ivan Cankar kot osmi od dvanajstih otrok. Tam nas je prijazno pričakal Damjan Debevec in nam najprej predstavil nekaj podatkov o sami hiši in prednikih Ivana Cankarja, nato pa nam v spominski sobi na izredno zanimiv način povedal veliko zanimivih zgodb iz Cankarjevega življenja (tudi takih, povezanih z njegovim političnim udejstvovanjem v naših zasavskih krajih). Gospod Debevec nas ni navdušil le s svojimi brki, ampak predvsem s slikovitimi pripovedmi in z literarnim nastopom. Povedal nam je tudi, kako so Cankarju Vrhničani zgradili spomenik (»Hočem takega, da bom sedel, ne maram stati«, je nekoč dejal), ki je bil nato naša naslednja točka kratkega sprehoda po Vrhniki. Preden smo jo zapustili, smo se še spomnili njegovega opisa Vrhnike: »Vrhnika, prečuden kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bdečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi«.
Naša naslednja postaja je bila Bistra in Tehniški muzej Slovenije. V mogočni stavbi, v kateri je bila od leta 1260 do 1782 kartuzija, nato je služila kot graščina, od leta 1951 pa je muzej, smo si z vodičem ogledali predvsem »prometni del« muzeja, vključno z morda najbolj znano zbirko Titovih avtomobilov. V precej obširni predstavitvi smo izvedeli veliko (predvsem za moški del) zanimivih podatkov o razvoju avtomobilske industrije. Ženskemu delu pa se je zdel še lepši sprehod skozi res čudovit park, ki je danes prizorišče številnih dogodkov, predvsem pa porok.
Za konec smo se še enkrat vrnili na Vrhniko, kjer smo v gostilni Turšič ob težko pričakovanem kosilu zaključili prijeten dan druženja, ogledov in izobraževanja.
Besedilo in fotografije: Dušan Grešak
