Predlani Ljubljana, 11 udeležencev, lani Zagreb, 35 udeležencev, letos Salzburg, 48 udeležencev. Dlje kot gremo, več nas je. Če bomo šli prihodnje leto na Dunaj, bomo verjetno rabili že dvonadstropni avtobus, če bi šli pa v London ali New York, pa posebno letalo… Pa šalo na stran in namenimo nekaj besed letošnjemu ogledu predbožičnega sejma v Salzburgu. Odpravili smo se v sredo, 12.12., v zgodnjih jutranjih urah, kar smo občutili v prometni konici pred Ljubljano. Med Krtino in Domžalami smo bolj stali, kot se premikali, imeli pa zato dovolj časa, da smo občudovali, kako prvi sončni žarki prebujajo Planjo, Brano, Kamniško sedlo, Storžič, malo pozneje pa tudi Stol in Triglav. Čudovito. Tudi po prestopu meje so bili še Osojščica, Dobrač in Goldeck prekrasni, bolj kot smo se bližali Katschbergu, bolj pa smo se spet lahko prepričali, da so Ture tisti del Alp, kjer se velikokrat ustvari vremenska meja. Že med obema predoroma smo se znašli v objemu prvih snežink in te so nas nato spremljale vse do solnograške prestolnice Salzburga. Pa nas niso nič motile, tudi potem ne, ko smo jih prenehali opazovati le z avtobusa. Snežna romantika, ki pač sodi k (pred)božičnemu vzdušju. Z vodnikom Matejem smo se ob vznožju vzpetine, na kateri stoji znani grad Hohensalzburg, podali v center mesta, si ogledali baročno katedralo, ki jo je dal zgraditi škof Wolf Dietrich, seveda pa smo se odpravili tudi na Getreidergasse 9 do Mozartove rojstne hiše. Saj veste, kdo je Mozart, kajne? Otroci bi odvrnili, da je to mož, po katerem so ime dobile »mozartkugeln« (smo kupili nekaj originalnih, ročno narejenih), navdušeni smučarji pa bi ga znali povezati s smučarskim centrom Amade… Aja, pa skladal je tudi. Še nekaj vodnjakov, kipov in znanih zgradb, pa smo prišli do glavnine sejemskega prostora. Povsem drug svet kot v Ljubljani ali Zagrebu (pa ne le zaradi cen). Med glasbeno podlago na sejmu smo ujeli tudi zvoke Gruberjeve Svete noči, katere besedilo je napisal Salzburžan Joseph Mohr. Kakšen spominek, pivo, kuhanček ali pa celo red bull (spet povezava s Salzburgom), pa je že napočil čas vrnitve. Pot domov je precej hitreje minila kot dopoldanska vožnja, med njo pa smo lahko spoznali tudi odlične reflekse našega šoferja Janka, ko je preprečil nesrečo pred predorom Katschberg. Še nekaj besed našega predsednika, vzpodbuda k sodelovanju, da bo program našega društva tudi prihodnje leto tako pester, kot letos, spomin na tiste, ki jih letos ni bilo (več) z nami in lepe želje za bližnje praznike in celotno leto 2019, pa smo bili spet v Zasavju. Tudi lepo okrašenem.
Besedilo: Dušan Grešak
Slike: Ciril Bec
