Že tretjič smo se odpravili na  naš izlet z vlakom. Prvič smo se peljali v Ljubljano, potem v Celje in sedaj še v Maribor. Skupina je bila tokrat nekoliko manjša kot običajno, a že na vlaku se je videlo ,da je dobro sestavljena in bo z veseljem sledila programu, ki smo ga pripravili.

Voden ogled Maribora smo pričeli na Grajskem trgu ob Mariborskem gradu in znameniti kavarni Astorija, kjer nam je vodička predstavila arheološko dediščino in prve obrambe mesta iz 12.stol. Po ogledu frančiškanske cerkve, ki ima bogato notranjost smo pot nadaljevali do Slomškovega trga in si ogledali še cerkev Janeza Krstnika in izvedeli več o hamburški dobi mesta. Sprehod  skozi živahno in tudi turistov polno Gosposko in Poštno ulico, ki velja za žilo mariborskega družbenega življenja. Na Glavnem trgu nam vodnica predstavi še Rotovž in zgodbe o preizkušnjah mesta skozi zgodovino, vključno z obema vojnama. Še spust do reke Drave na Lent postanek pred 400 let staro žametovko in pred  Hišo stare trte zaključili ogled drugega največjega mesta v Sloveniji. Že kar mudilo se nam je na drugo lokacijo.

Pravijo, da Maribor skriva mesto pod mestom, saj je pod štajersko prestolnico veliko srednjeveških kleti, raznih rovov in tudi bunkerjev. Najbolj je znana Vinagova klet, ki sodi med največje in najstarejše vinske kleti v srednji Evropi. V to podzemlje smo se tudi mi odpravili in se prepričali, da je klet pravi labirint. Po njej se vijejo kar 2.1 kilometrov dolgi predori, v katerih so nameščeni sodi različnih velikosti izdelani iz slavonskega hrasta. Najstarejši ohranjeni je iz leta 1862, v boljših časih pa je v njem počivalo točno 16920 litrov vina. Vodnica nam je kot zanimivost povedala, da je bila klet elektrificirana že leta 1888. Ni čudnega, bi lahko rekli, ko pa se je desetletja pred tem po Mariboru potikal Nikola Tesla. Še veliko zanimivih zgodb smo spoznali. Žal pa klet za predelavo vina ni več uporabna. V njej zori le 40 tisoč steklenic penine in vinski arhiv, kjer se hranijo steklenice najboljših letnikov. Klet je sedaj namenjena tudi turizmu. Po raziskovanju mariborskega podzemlja smo se ustavili še v degustacijski sobi in se prepustili izvrstnim vinskim pokušinam.

Še dobro kosilo v restavraciji Ancona in kratek klepet in mudilo se nam je že na vlak, ki je na začudenje vseh odpeljal točno po voznem redu. Prijeten izlet ob lepem vremenu se je končal in udeleženci so bili zadovoljni.

Besedilo: Marjan Dolanc

Fotografije: Karel Vukovič in Marjan Dolanc