Za že 10. tradicionalno društveno martinovanje smo izbrali kraj, ki nas povezuje z premogovništvom. Odpravili smo se v Senovo, v nekdanji rudarski kraj v občini Krško. Da je njegova zgodovina res premogovniška, je mogoče opaziti na vsakem koraku. V kraju nas na to spominjajo obcestni panoji, spomenik Svetilka in kocka rudarjenja, premogovniški rov ob šoli, ki je urejen kot mali rudarski muzej, zbirka transportnih sredstev v Ravnah, muzej na Reštanju.
Naš prvi postanek je bil pri krušni peči v Novi koloniji, kjer nas je sprejel predsednik Turističnega društva Senovo gospod Anton Petrovič, ki izhaja iz rudarske družine in s svojimi člani od zapiranja rudnika poizkuša dobesedno iztrgati dediščino knapov v kraju iz uničenja. Pripravili so nam pravo domačo malico, za začetek šilček žganja, okusno salamo in sveži kruhom iz krušne peči. Turistično društvo enkrat letno organizira prireditev Dobrote iz krušne peči, s katero si prizadevajo prikazati pripravo in širok nabor jedi, ki se lahko v njej pripravijo. Poleg osnovne funkcije peke kruha, so odigrale pomembno vlogo v družbenem življenju tistega časa. Okoli njih so se zbirali krajani, izmenjevali novice in krepili družbene vezi. Ko se je Senovo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja začel zaradi premogovništva močno razvijati, so se priseljevali ljudje iz kmečkega okolja in ker v stanovanjih ni bilo peči so jih začeli graditi. Danes jih na Senovem ohranjenih še šest.
Naslednji naš ogled je bil namenjen muzeju, ki se nahaja v strojnici (mašinhaus) na Reštanju, kjer smo se ob razstavljenih eksponatih seznanili z bogato zgodovino premogovnika in v posebno urejenem prostoru ogledali rudniško reševalno postajo. Naš vodič nam je pokazal, kje je nekoč potekal dnevni kop ter nam na zanimiv način predstavil strojnico. Prisluhnili smo zgodovini knapov, ki so delali v senovskem rudniku. Ta je bil leta 1981 vključen v SOZD Revirski energetski kombinat Trbovlje in je 2010 dokončno prenehal obratovati.
Na Ravnah smo si še ogledali muzejsko zbirko premične tehnične dediščine premogovnika Senovo, jamske lokomotive, vagone in glavni rudniški vhod v jamo.
Zadnja delovna točka na naši poti pa je bila zidanica gostišča Senica obdana s trtami, na katerih so se v soncu svetili zlato rumeni listi. V lepo urejenem skupnem prostoru so nas pričakal krožniki polni martinovih dobrot in v kozarcih dobro vino iz gostiteljevega vinograda. Že tradicija je, da naš Riko pripravi zabavni program in tudi tokrat nas ni razočaral. Bilo je veliko smeha, ubranega petja ob spremljavi kitare, nekaj poezije in veliko dobre volje. Tudi danes smo se pravočasno odpravili domov in razmišljali kam pa naslednje leto.
Besedilo: Marjan Dolanc
Fotografije: Ciril Bec