Pa imamo prvi dogodek, za katerega lahko rečemo, da je v našem društvu že postal tradicija: martinovanje. Res je, da smo se uradno ustanovili šele letos, a smo vseeno pripravili že drugo martinovanje. Lani smo bili na najvišjem zasavskem vrhu Kumu, letos malo nižje (na 762 m) v Gorah, obakrat 11.11. ob 11. uri (obvestilo za člane: tudi v prihodnjem letu se srečamo na dan, ko goduje Martin, spet ob 11. uri, le naši zagorski člani morajo še povedati, kje…). Udeležba je bila dobra, še boljše pa vse ostalo: čudovito vreme in razgledi, hrana, ki jo je zelo kvalitetno pripravilo osebje Planinskega doma v Gorah, pijača, predvsem tista iz dodatne Ivanove ponudbe (ki je dokazala, da je letos tudi na Bizeljskem dozorela odlična vinska letina), vsi pa smo bili (spet) navdušeni nad kulturnim programom, ki ga je pripravil in (ob pomoči harmonikarja) izvedel naš Riko. Kljub temu, da je večino literarnega dela programa črpal iz leta 1689 izdane Slave vojvodine Kranjske, smo izvedeli precej novega. Pa tudi nekatere pesmi, posvečene Martinu, ki jih je zapel s svojim čudovitim glasom, so bile za nekatere od nas nove. V imenu vseh udeležencev lahko rečem le: hvala, Riko in – komaj že čakamo, kaj boš pripravil prihodnje leto.

Skratka: pet skupaj preživetih uric je v odlični družbi hitro minilo. Zato se že veselimo prihodnjih druženj.